Vprašanje bralca:
Zaposlen sem v gostinstvu. Na binkoštno nedeljo sem moral delati. Sodelavec mi je povedal, da moram k plači dobiti obračunan tudi dodatek za delo na prost dan po zakonu. Ali je to res? Kateri zakon to določa? Kakšna je višina tega dodatka?
Odgovor sindikata:
Vaš sodelavec ima prav. Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS 26/1991, 91/2005, 52/2010, 40/2012; v nadaljevanju zakon) določa, kateri so prazniki in, kateri so dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji. Kolektivne pogodbe dejavnosti pa določajo višino dodatka za delo, opravljeno na praznik oziroma dela prost dan po zakonu, ki delavcu pripadajo poleg redne plače za ta dan.
Tako ta zakon določa, da imamo v Republiki Sloveniji sledeče praznike: 1. januar – novo leto, 8. februar – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 27. april – dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maj – praznik dela, 8. junij – dan Primoža Trubarja, 25. junij – dan državnosti, 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september – vrnitev Primorske k matični domovini, 1. november – dan spomina na mrtve, 23. november – dan Rudolfa Maistra, 26. december – dan samostojnosti in enotnosti.
Skoraj vsi zgoraj navedeni prazniki so dela prosti dnevi, razen 8. junij – dan Primoža Trubarja, 17. avgust – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september – vrnitev Primorske k matični domovini in 23. november – dan Rudolfa Maistra, ki niso dela prosti dnevi.
Zakon poleg praznikov določa tudi dela proste dneve v Republiki Sloveniji, in sicer so: velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek, binkoštna nedelja, 15. avgust – Marijino vnebovzetje, 31. oktober – dan reformacije in 25. december – božič.
V kolikor pride praznik oziroma dela prost dan, določen v tem zakonu, na nedeljo, se ne more prenesti na naslednji delovni dan.
Spoštovani bralec, zapisali ste, da ste zaposleni v gostinstvu, zato se za vas upošteva Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Ur. l. RS 109/2011; v nadaljevanju KP), ki določa, da delavcu, ki je delal na dan državnega praznika oziroma na dan, ki je po zakonu določen kot dela prost dan, pripada poleg plače dodatek za vsako opravljeno delovno uro na ta dan. Ta dodatek znaša 150% redne urne postavke, če delavcu ni mogoče zagotoviti prostega dne namesto dela na dan praznika ali na dan prostega dne po zakonu oziroma 50%, če koristi prosti dan.
Moram pa vas, spoštovani bralec, še na nekaj opozoriti. Omenjena KP določa tudi to, da se dodatek za delo na praznik oziroma na dan, ki ga zakon določa kot dela prost dan izključuje z dodatkom za delo v nedeljo, ki znaša po tej KP 50% redne urne postavke. To pomeni, da ste za delo na binkoštno nedeljo upravičeni le do enega od teh dveh dodatkov, in sicer do tistega, ki je ugodnejši.
Pripravila: Jolanda Lašič, dipl. ekon.