DELOVNI MIGRANTI (1. del)

 

 Veliko je vprašanj na temo delovnih migrantov. To so slovenski delavci, ki delajo v tujini pri tujih delodajalcih in se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vračajo v Slovenijo. Kako se obdavčijo njihovi dohodki, doseženi v tujini? Kako pridobijo pravico do pokojnine? Ali imajo pravico do denarnega nadomestila v Sloveniji, če v tujini izgubijo delo in postanejo brezposelni?  V tem prispevku bom pisala o obdavčitvi dohodkov, ki jih delovni migranti dosežejo v tujini.  

Zakon o dohodnini v 5. členu določa, da je rezident RS zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji in od vseh dohodkov, ki imajo vir izven Slovenije. Kdo so rezidenti? Rezidenti so fizične osebe, ki izpolnjujejo sledeče pogoje: imajo uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji ali imajo v Sloveniji svoje običajno bivališče oziroma središče svojih osebnih in ekonomskih interesov ali so v kateremkoli času v davčnem letu prisotni v Sloveniji skupno več kot 183 dni ….

Delovni migrant, rezident RS je torej dolžan plačati dohodnino tako od dohodkov iz Slovenije, kot tudi od dohodkov, ki jih doseže v tujini. Dohodek, dosežen v tujini, je delovni migrant dolžan sam prijaviti. To stori med letom z oddajo medletnih napovedi za odmero dohodnine ali z oddajo letne napovedi za odmero dohodnine.  Obrazci za oddajo napovedi so na spletni strani dursa.

 

Davčna osnova delovnih migrantov, rezidentov RS se zmanjša za znesek obveznih prispevkov za socialno varnost, ki v skladu z našo zakonodajo znašajo 22,10% od bruto plače.  V kolikor pa je bil delovni migrant vključen v tuj sistem obveznega socialnega zavarovanja, se njegova davčna osnova zmanjša za znesek, ki je bil za ta namen plačan v tujini. 

Delovni migranti, rezidenti RS, ki delajo v tujini pri tujem delodajalcu, lahko zmanjšajo svojo davčno osnovo iz naslova dohodka iz tujine tudi za stroške prehrane na delu in za stroške prevoza na delo in z dela. Te stroške lahko uveljavljajo samo za čas dejanske prisotnosti na delu v tujini, in sicer pod pogoji in do  višine kot to določa Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Strošek za prehrano se  prizna do  višine 6,12 eura za vsak dan, ko je prisoten na delu štiri ure ali več in v kolikor je bil na delu prisoten deset ur ali več še dodatno do višine 0,76 eura za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.  Strošek prevoza pa se  prizna do višine 0,18 eura za vsak polni kilometer razdalje med običajnim prebivališčem in mestom opravljanja dela. Ob uveljavljanju teh stroškov je potrebno predložiti dokazila o njihovem nastanku.

 

Poznamo še posebno davčno olajšavo za čezmejne delovne migrante, rezidente RS,  ki zaradi opravljanja dela odhajajo v tujino in se dnevno ali najmanj enkrat tedensko vračajo v Slovenijo. Določena je v 113. členu Zakona o dohodnini. Delovni migrant lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove  s to olajšavo le od dohodka, ki ga  doseže v tujini pri tujem delodajalcu.  Za leto 2013 znaša ta olajšava na letni ravni 7.576,62 eura. Za leto 2014 se predvideva ukinitev te olajšave, saj je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-147/12-18, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 52 z dne 21.6.2013 odločilo, da gre s takšno ureditvijo davčnih olajšav za neenak položaj davčnih zavezancev in naložilo zakonodajalcu za njeno odpravo v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu.  Seveda pa lahko delovni migrant, rezident RS uveljavlja tudi druge olajšave, ki se mu upoštevajo kot rezidentu RS, kot so splošna olajšava, osebne olajšave ter posebna olajšava za vzdrževane družinske člane.

 

Dvojne obdavčitve v Sloveniji ni več.  To pomeni, da davčni organ pri izračunu dohodnine od dohodkov iz tujine upošteva zmanjšanje za znesek davka, ki je bil plačan od teh dohodkov v tujini. V kolikor je bil v tujini plačan po nižji stopnji kot velja  v Sloveniji, je potrebno doplačilo  do stopnje, ki velja v Sloveniji za te dohodke. Delovni migrant mora davek, plačan v tujini, prijaviti v letni napovedi za odmero dohodnine ali v ugovoru na informativni izračun dohodnine ter ga ustrezno dokazovati.

 

V naslednjem prispevku bom predstavila Uredbo ES 8836/2004 in Uredbo ES 987/2009, ki imata za delovne migrante pomembno vlogo pri določanju njihovih socialno varstvenih pravic. 

 

Pripravila:

Jolanda Lašič, dipl. ekon.

Strokovna delavka v Območni organizaciji ZSSS Podravje in Koroška