V zadnjem mesecu se v Sloveniji pojavlja visoka vročina, kar predstavlja veliko toplotno obremenitev za zaposlene

 

Ob tem vas želimo seznaniti z informacijo Inšpektorata RS za delo o potrebnih ukrepih delodajalca ob visokih temperaturah na delovnem mestu v zaprtih prostorih zaradi visokih zunanjih temperatur zraka. Informacijo najdete s klikom na naslednjo povezavo!

Visoka vročina pa predstavlja še toliko večjo toplotno obremenitev za tiste delavce, katerih delovna mesta so na prostem.

Problematika visokih temperatur pri delu na prostem (v vročih poletnih mesecih) je v slovenskih predpisih opredeljena zelo ohlapno. V 4. odstavku 93. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99) je npr. določeno, da mora delodajalec delovna mesta na prostem urediti tako, da so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Tako Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot Inšpektorat RS za delo to določilo tolmačita, da določba omenjenega pravilnika velja tako za delo na prostem v času nizkih temperatur kakor tudi v času visokih temperatur. V 94. členu je npr. določeno za primer mraza: »Delavcu, ki opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C.”

Smiselna uporaba tega določila torej pomeni, da mora delodajalec v času vročine delavcem omogočiti občasno obiskovanje ohlajenih prostorov, po možnosti zagotavljati senco, ponuditi osvežujoče napitke ipd.

Inšpektorat tudi opozarja, da mora delodajalec za delovna mesta na prostem v svoji listini »Izjava o varnosti z oceno tveganja« oceniti tveganje povezano s poletno vročino in določiti preventivne ukrepe, ki naj bodo smiselno enaki priporočilom inšpektorata za vročino v zaprtih delovnih prostorih.

Delodajalec mora oceniti tudi tveganja za z vročino povezanih zdravstvenih težav, kot so dehidracija, omedlelost, vročinski krči, vročinska izčrpanost in vročinska kap ter dejavnikov, ki povišajo delavčevo občutljivost za vročino, kot so starost, teža in nekatera zdravila, alkohol.

Pri urejanju področja toplotnih razmer pri delodajalcu ima pomembno vlogo tudi delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu oziroma svet delavcev. Delodajalcu lahko predlaga sprejem primernih ukrepov za odpravo in zmanjšanje tveganj, ki se pojavljajo ob prekoračenih temperaturah oziroma zahtevati inšpekcijsko nadzorstvo, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih varnostnih ukrepov. Če delodajalec v primeru pojava škodljivih vplivov vročine na delavčevo zdravje ne izvede ustreznih ukrepov, ga je delavec dolžan na to opozoriti. Če delodajalec škodljivih vplivov ne odpravi oziroma če delavski zaupnik meni, da varnostni ukrepi niso ustrezno izvedeni, lahko zahteva posredovanje inšpekcije dela.