Predlog Zakona o podnebni politiki v javni razpravi do 12. 10. 2019

V tednu Globalnega podnebnega štrajka« od 20. do 27. 9. 2019 in v pričakovanju, kaj se bodo svetovni voditelji na  svetovnem Akcijskem podnebnem vrhu (Climate Action Summit, 23 September 2019) 23. 9. 2019 v New Yorku domenili glede uresničevanja Pariškega podnebnega sporazuma, je smiselno, da vas opozorimo na predlog Zakona o podnebni politiki Slovenije, ki je do 12. 10. 2019 v javni obravnavi na e-Demokraciji na naslednji povezavi. Predlog zakona je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Takole ga je med drugim utemeljilo: “Osnovni namen in cilj podnebne politike je, da do sredine tega stoletja zagotovi prehod v trajnostni razvoj gospodarstva in družbe, ki temelji na neto ničelnih emisijah toplogrednih plinov, obnovljivih virih energije, trajnostni proizvodnji in potrošnji v mejah zmogljivosti planeta ter v koreniti spremembi našega razmišljanja in življenjskega sloga. Podnebna politika mora slediti ciljem Pariškega sporazuma,  aktualnim znanstvenim dognanjem, predvsem Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC)  in številnih drugih znanstvenih ustanov, sklepom in dokumentom na ravni EU ter sporočilu Evropske komisije »Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo… Povprečna temperatura ozračja v Sloveniji se je od druge polovice preteklega stoletja povišala za več kot 1,5 °C. Trend naraščanja je višji, kot je svetovno povprečje, saj se je Zemljino ozračje v primerljivem obdobju segrelo za približno 1 °C. Glavni vzrok poviševanja temperature je naraščanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki spreminjajo lastnosti ozračja, dodatno pa tudi sprememba rabe tal. Pri podnebnih spremembah ne gre samo za naraščanje povprečne temperature, ampak tudi za spreminjanje običajnih vrednosti drugih podnebnih spremenljivk in spreminjanje pogostosti pojavljanja ekstremnih vremenskih dogodkov ter njihove intenzitete. V Sloveniji sta se povečala število in moč vročinskih valov, obdobja hladnega vremena so manj pogosta in izrazita. Zmanjšala se je količina snega in skrajšalo trajanje snežne odeje. Povečalo se je izhlapevanje spomladi in poleti, kar vpliva na vodno bilanco. Podaljšuje se trajanje Sončevega obsevanja. Ocene podnebnih sprememb v prihodnosti za Slovenijo kažejo na krepitev trenutnih trendov, njihova stopnja pa bo zlasti v drugi polovici tega stoletja močno odvisna od emisij toplogrednih plinov. Če se bodo emisije TGP do srede stoletja na svetovni ravni zmanjšale za 80 %, se pričakuje omejitev naraščanja povprečne svetovne temperature ozračja do 2 °C glede na predindustrijsko obdobje. Slovenija je pogodbenica Pariškega sporazuma, zato je dolgoročni cilj doseganja ničelne stopnje neto emisij TGP določila v predlogu Zakona o podnebni politiki.«

Pripombe na predlog Zakona o podnebni politiki lahko posredujete na gp.mop@gov.si.

Srečno in varno!