Prišel bo še naslednji trenutek resnice

Začetek decembra so sindikati zasebnega sektorja v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji Pergam ob podpori sindikatov javnega sektorja obeh central in tudi s podporo drugih sindikalnih konfederacij organizirali protestni shod pred zgradbami treh delodajalskih organizacij v Ljubljani. Naj spomnim, zahteve so bile tri: opozorilo pred morebitnimi odpovedmi kolektivnih pogodb dejavnosti, zahteva za višje plače in podpora zakona o minimalni plači.

Najprej: kljub relativno kratkemu času za pripravo, resnično hvala vsem za zelo dober odziv. Vsem, ki ste bili na shodu, vsem, ki ste ga tako ali drugače podprli, vsem, ki ste ga pomagali izpeljati. Vsak od vas je s svojo udeležbo pokazal, da mu je mar. Skupaj zmoremo!

Sindikati imamo v rokah pomembno moč: člane. Delati pa bo treba več in bolj intenzivno. Ne prvič: članstvo, sindikalni zaupniki, vsi sekretarji in predsedniki: če želimo spremembe, je treba koordinirano sodelovati. Če bo treba, pripraviti nov shod, ali več njih. Če bo treba, organizirati stavke. Menim, da bo treba. Ko bo namreč kmalu prišel še naslednji trenutek resnice in bo padlo po kapitalskih dobičkih in nuji, da kapital v blagajno prispeva več, bo pripravljenosti za dogovore še toliko manj.

Pretresti bo treba marsikaj, tudi vprašanje smiselnosti dosedanjih pogajanj za plače na sploh in vsebino socialnega dialoga. Prav nič nam ne pomaga, če najdemo soglasje o časovnicah evropskega semestra, o tistem, kar pa nam že dolgo ne gre, to je o dogovoru, kako v tej državi naprej, pa ne. Ja, kriza je spremenila marsikaj. Konjunktura bo še več.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS