Osnova za izračun nadomestila

Postavljeno mi je bilo vprašanje, kakšna osnova se po KP gradbenih dejavnosti upošteva za izračun nadomestil.

Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (Ur. l. RS 1/2005, 100/2005, 83/2006, 71/2007, 18/2008, 76/2008, 64/2009, 62/2011) v 43. členu določa, da delavcu pripada nadomestilo plače v primeru bolezni, poklicne bolezni in nesreče pri delu, letnega dopusta in plačanih odsotnosti v skladu s to pogodbo, na državne praznike in dela proste dneve po zakonu, odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje, oziroma, če se izobražuje v interesu delodajalca, ter v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca. V vseh navedenih primerih, razen v primeru bolezni, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru bolezni pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove za dneve odsotnosti z dela.

In kaj je osnova za izračun omenjenih nadomestil?

KP gradbenih dejavnosti določa, da se osnova za izračun nadomestil upošteva v skladu z zakonom o delovnih razmerjih. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS 42/02, 103/07) vprašanje nadomestil obravnava v 137. členu. Omenjeni člen v 7. odstavku določa, da v kolikor ni v tem zakonu ali z drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanem predpisu določeno drugače, pripada delavcu nadomestilo v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. V kolikor delavec v času zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi.

Za boljše razumevanje tega odstavka, bom predstavila nekaj primerov:

• Delavec je v mesecu marcu 2012 koristil 5 dni rednega letnega dopusta, pred tem je vse mesece delal. Dopust se mu obračuna tako, da se upošteva poprečje preteklih treh mesecev dela: december 2011, januar 2012, februar 2012 in to redno delo, dodatki in delovna uspešnost.

• Delavec je bil v bolniški od novembra 2011 do februarja 2012, s 1. marcem 2012 je začel delati in v tem mesecu koristil 5 dni rednega letnega dopusta. Dopust se mu obračuna tako, da se upošteva poprečje preteklih treh mesecev dela, to je plače od avgusta 2011 do oktobra 2011 (redno delo, dodatki, delovna uspešnost).

• Delavec je koristil 5 dni rednega letnega dopusta, ni pa prejel ene ali vseh plač v obdobju od decembra 2011 do februar 2012. Dopust se mu obračuna tako, da se kot osnova za obračun dopusta upošteva osnovna plača iz pogodbe o zaposlitvi. ZDR sicer ne določa tudi dodatka za delovno dobo, vendar glede na to, da je ta dodatek fiksen, menim, da se mora pri izračunu osnove za nadomestilo upošteva poleg osnovne plače tudi dodatek za delovno dobo.

Drugačna je ureditev obračunavanja nadomestila v primeru bolezni. KP gradbenih dejavnosti določa, da v primeru bolezni delavcu pripada nadomestilo v višini 80% osnove in prav tako pri določanju osnove za obračun nadomestila napotuje na ZDR. ZDR v 8. odstavku 137. člena določa, da delavcu v primeru bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom pripada nadomestilo v višini 80% plače delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas (redno delo, dodatki in delovna uspešnost).

Pripravila: Jolanda Lašič, dipl. ekon.