Pravica do solidarnostne pomoči

Bralec sprašuje:

Zaposlen sem v gradbenem podjetju in že dalj časa sem odsoten zaradi bolezni. Prejemam nadomestilo za boleznino, ki je dosti manjše, kot bi bila plača, če bi delal. Zanima me, če mi pri delodajalcu pripada kakšna denarna pomoč zaradi dolgotrajne bolezni.

Odgovor sindikata:

Kolektivne pogodbe dejavnosti določajo pravico do solidarnostne pomoči. Večina kolektivnih pogodb dejavnosti določa solidarnostno pomoč tudi v primeru daljše bolezni. Za podjetja z gradbeno dejavnostjo se upošteva Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti, ki pravico do solidarnostne pomoči določa v 53. členu, in sicer v naslednjih primerih:

v primeru smrti delavca najmanj v višini 60% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece;
v primeru smrti delavčevega ožjega družinskega člana po zakonu v višini najmanj 30% povprečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece;
v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni nad 6 mesecev lahko na predlog sindikata odobri delodajalec izplačilo enkratne pomoči v višini do 750,00€;
v primeru elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delavca, lahko na predlog sindikata odobri delodajalec izplačilo enkratne pomoči v višini do 1.252,00€.
Zgoraj zapisana zneska solidarnostne pomoči veljata od 1. avgusta 2009 dalje pa do spremembe. Delodajalec lahko v svojih splošnih aktih ali podjetniških kolektivnih pogodbah določi višje zneske kot pa so določeni v kolektivnih pogodbah dejavnosti.

Ali je dolžnost delodajalca, da izvrši plačilo, če le-to predlaga sindikat podjetja? Da, če je sindikat v podjetju predlagal izplačilo pomoči po vnaprej določenih kriterijih. To pomeni, da je imel razdelana merila, po katerih so enakopravno deležni pravice do pomoči vsi delavci ob določenih pogojih. Priporočam, da sindikat pri oblikovanju meril upošteva kot napotek že konkretizirana merila v nekaterih pogodbah dejavnosti pa tudi svoje specifične razmere. Tako bo doseženo čim večje poenotenje pri zagotavljanju pravic delavcev ne glede na dejavnost in sočasno bodo upoštevane tudi razmere v podjetju. Če je sindikat upravičeno predlagal delodajalcu izplačilo solidarnostne pomoči za določenega delavca, delodajalec pa tega ni izvršil, ima delavec pravico zahtevati izplačilo tudi po sodni poti.

Vse pravice iz naslova solidarnostnih pomoči lahko delavec uveljavlja tudi za nazaj, v okviru 5-letnega zastaralnega roka. Pri tem naj opozorim, da se v primeru neizplačanih solidarnostnih pomoči, ki se nanašajo na pretekla leta, uporabi za izračun višine izplačila znesek, ki je veljal v času, ko je nastal pogoj za izplačilo solidarnostne pomoči. Poleg tako ugotovljenega zneska pa pripadajo delavcu še zakonite zamudne obresti od dneva nastanka pogoja za izplačilo do samega izplačila.

Kdaj in kakšna pomoč pripada delavcu, je torej določeno v posamezni kolektivni pogodbi dejavnosti. Ker delavci praviloma pričakujejo pomoč ob bolezni, invalidnosti ali raznih nesrečah, bi bilo prav, da v takem primeru najprej ugotovijo, kakšne pravice imajo po kolektivni pogodbi dejavnosti. Ta podatek lahko dobijo pri sindikatu v podjetju ali na sedežu Območne organizacije ZSSS Podravje in Koroška v Neratovi ulici 4 v Mariboru.