Delovna uspešnost v podjetju

Bralkino vprašanje:

V moji pogodbi o zaposlitvi je zapisano, da sem poleg osnovne plače upravičena tudi do dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Direktor se je odločil, da bo zaradi »krize na trgu« nehal izplačevati ta del plače. To je bila njegova ustna obrazložitev. Poudariti še moram, da delovne uspešnosti ni vzel vsem delavcem. Glede na to, da svoje delo opravljam natančno, pravočasno in brez napak, se mi ne zdi korektno, da mi zmanjša plačo z odvzemom delovne uspešnosti.SOLIDARNOSTNA POMOČ

Odgovor sindikata:

Delavec je poleg osnovne plače, ki je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, upravičen do dodatkov, dela plače za poslovno uspešnost in dela plače za delovno uspešnost.

Osnovna plača se določi glede na zahtevnost dela, ki ga delavec opravlja in ne sme biti nižja kot je najnižja osnovna plača delavčevega tarifnega razreda po KP. Najnižja osnovna plača po kolektivni pogodbi pomeni najnižje ovrednoteno delo v določenem tarifnem razredu za povprečni mesečni delovni čas, preračunan iz letnega polnega delovnega časa, kar znaša 174 ur mesečno. Dodatki se obračunavajo zaradi določene razporeditve delovnega časa (delo ponoči, nadurno delo, delo v nedeljo …), zaradi posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja, za delovno dobo, itd. Višina teh dodatkov je določena v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Zakon o delovnih razmerjih določa, da se lahko dodatki obračunajo v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače, toda večina kolektivnih pogodb dejavnosti določa, da se dodatki obračunavajo v določenem odstotku od delavčeve osnovne plače. Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.

Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le – to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca. Toda o poslovni uspešnosti sem pisala že v preteklih člankih, zato bi se tokrat osredotočila na delovno uspešnost, ki predstavlja variabilni del delavčeve plače. Del plače na podlagi delovne uspešnosti je odvisen od izpolnjevanja vnaprej dogovorjenih oziroma definiranih kriterijev. Zakon o delovnih razmerjih določa, da se delovna uspešnost delavca določi ob upoštevanju kriterijev, kot so gospodarnost, kvaliteta in obseg opravljenega dela. Kolektivne pogodbe dejavnosti lahko določijo še dodatne, druge kriterije. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, merila pa morajo biti delavcu znana pred pričetkom opravljanja dela. Pri določanju meril se mora upoštevati načelo, da delavec z ustrezno delovno usposobljenostjo in normalnim delovnim naprezanjem dosega osnovno plačo, ki je določena v pogodbi o zaposlitvi. Merila in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti se opredelijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca.

Delavec je torej v primeru dobro opravljenega dela upravičen do dela plače iz naslova delovne uspešnosti, in sicer v skladu s kriteriji in merili, ki so določena pri delodajalcu. V kolikor ima delodajalec težave s poslovanjem, se to lahko pozna pri določanju dela plače iz naslova poslovne uspešnosti.