Vloga delavskih predstavnikov v sistemu zagotavljanja varnosti in zdravja na delovnem mestu

Novi zakon o varnosti in zdravju na delovnem mestu (v nadaljevanju ZVZD-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 43, dne 3.6.2011 in se začne uporabljati s 3. decembrom določa, da se morajo delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki o vseh vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s tem zakonom ter predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Delavci te pravice uresničujejo neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev po določilih Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu je predstavnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev, kar pomeni, da se mu mora omogočiti enak način dela ter vse pravice, ki veljajo za svet delavcev. Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

ZVZD-1 v 46. členu določa dolžnost posvetovanja, in sicer da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, ki mu poveri opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu, o izbiri izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo. Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so pri njem organizirani, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu. Če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov, mora delodajalec te listine javno objaviti na običajen način.

Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima po tem zakonu pravico od delodajalca zahtevati sprejetje ustreznih ukrepov, ki zagotavljajo varno in zdravo delovno okolje; pripravi lahko predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu; zahteva lahko nadzor pristojne inšpekcije, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnih delovnih pogojev in ima možnost temu nadzoru prisostvovati.

Delodajalec je dolžan seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikate pri njem z vsemi ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov. Za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu mora zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.

Pripravila: Jolanda Lašič, dipl.ekon.
Strokovna delavka v Območni organizaciji ZSSS Podravje in Koroška