Kaj prinaša novi zakon o varnosti in zdravju pri delu

S 3. decembrom začne veljati novi zakon o varnosti in zdravju pri delu (v nadaljevanju ZVZD-1), ki bo nadomestil sedaj veljavnega, ki je bil sprejet leta 1999. ZVZD-1 je nastal na osnovi ugotovitev iz analize izvajanja sedanjega zakona in prinaša kar nekaj novosti: promocijo zdravja na delovnem mestu, obvladovanje nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugega psihosocialnega tveganja na delovnem mestu, novosti pri preventivnih zdravstvenih pregledih, spremenjene postopke za izdajo dovoljenj za delo strokovnih delavcev, itd.

V preteklosti je bilo na področju varnosti in zdravja pri delu največ pozornosti namenjeno preprečevanju nesreč in fizičnemu zdravju delavcev, manj pa stresu in drugim psihosocialnim tveganjem na delovnem mestu. ZVZD-1 je uvedel določbo, da mora delodajalec sprejeti ukrepe tudi za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev.

Pomembna novost ZVZD-1 je, da mora delodajalec na delovnih mestih, kjer obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, ustrezno urediti in opremiti delovna mesta. To velja za poštne uslužbence, voznike avtobusov, itd. Delodajalec mora pripraviti tudi načrt ravnanja za primer nasilja in z njim seznaniti delavce, ki delajo na takih delovnih mestih.

Delodajalec mora po novem zakonu načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, kar pomeni, da mora sprejeti določene aktivnosti in ukrepe za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja delavcev. Delodajalec mora za te namene zagotoviti potrebna sredstva in tudi način spremljanja njenega izvajanja. Smernice za pripravo in določitev promocije zdravja na delovnem mestu izda minister, pristojen za zdravje, najkasneje do uveljavitve tega zakona. Smernice se po obravnavi na Ekonomsko – socialnem svetu objavijo na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za zdravje in ministrstva pristojnega za delo.

Novost ZVZD – 1 je, da uvaja postopek, kako mora delodajalec pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili. Najprej mora identificirati oziroma odkriti nevarnost in ugotoviti, kdo od delavcev bi lahko bil izpostavljen tej nevarnosti, oceniti verjetnost in resnost tveganja, oceniti sprejemljivost tveganja in nato sprejeti odločitev o uvedbi ukrepov. Po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu mora delodajalec izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki. Ta izjava vsebuje glede na vrsto in obseg dejavnosti načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov, načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti, obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo.

Pomembna novost je, da mora delodajalec v izjavi o varnosti k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki. Zakon določa za delodajalca, ki ne bo predložil zapisnika o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki globo od 2.000 do 40.000 evrov, za odgovorno osebo pa globo od 500 do 4.000 evrov. To kaže na to, kako pomembno vlogo daje novi zakon posvetovanju z delavskimi predstavniki.

VLOGA DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV V SISTEMU ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Novi zakon o varnosti in zdravju na delovnem mestu (v nadaljevanju ZVZD-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 43, dne 3.6.2011 in se začne uporabljati s 3. decembrom določa, da se morajo delodajalci in delavci oziroma njihovi predstavniki o vseh vprašanjih varnosti in zdravja pri delu medsebojno obveščati, skupno posvetovati ter soodločati v skladu s tem zakonom ter predpisi o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

Delavci te pravice uresničujejo neposredno, s svojimi predstavniki v svetu delavcev po določilih Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ali z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu. Delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu je predstavnik delavcev, ki ima položaj in vlogo sveta delavcev, kar pomeni, da se mu mora omogočiti enak način dela ter vse pravice, ki veljajo za svet delavcev. Za izvolitev delavskega zaupnika se uporabljajo predpisi Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju.

ZVZD-1 v 46. členu določa dolžnost posvetovanja, in sicer da se mora delodajalec z delavci ali njihovimi predstavniki posvetovati o oceni tveganja, o vsakem ukrepu, ki lahko vpliva na varnost in zdravje pri delu, o izbiri strokovnega delavca, ki mu poveri opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu, o izbiri izvajalca medicine dela, delavcev za prvo pomoč in delavcev oziroma pooblaščenih oseb po predpisih za varstvo pred požarom in evakuacijo. Delodajalec mora predstavnikom delavcev in sindikatom, ki so pri njem organizirani, posredovati na običajen način izjavo o varnosti z oceno tveganja in dokumentacijo o nezgodah pri delu. Če pri delodajalcu ni izvoljenih predstavnikov delavcev in ni organiziranih sindikatov, mora delodajalec te listine javno objaviti na običajen način.

Svet delavcev ali delavski zaupnik za varnost in zdravje pri delu ima po tem zakonu pravico od delodajalca zahtevati sprejetje ustreznih ukrepov, ki zagotavljajo varno in zdravo delovno okolje; pripravi lahko predloge za odpravo in zmanjšanje tveganj za varnost in zdravje pri delu; zahteva lahko nadzor pristojne inšpekcije, če meni, da delodajalec ni zagotovil ustreznih ukrepov za zagotavljanje varnih delovnih pogojev in ima možnost temu nadzoru prisostvovati.

Delodajalec je dolžan seznaniti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu ter sindikate pri njem z vsemi ugotovitvami, predlogi ali ukrepi nadzornih organov. Za izvajanje nalog članov sveta delavcev oziroma delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu mora zagotavljati ustrezne oblike usposabljanja.