11. marca se uradno prične referendumska kampanja o malem delu

V petek, 11. marca, se uradno prične referendumska kampanja o malem delu. Kampanja bo trajala vse do 8. aprila, ko opolnoči nastopi obvezen zakonski molk. Referendum o malem delu pa bo izveden v nedeljo, 10. aprila 2011.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije se bo prijavila v referendumsko kampanjo zato, ker sprejet zakon o malem delu pomeni neposredno grožnjo obstoječim delovnim razmerjem in pravicam delavcev, ki so se oblikovala skozi stoletja. Uvaja obliko dela, kjer ni povračil potnih stroškov, malice, regresa za letni dopust, nadomestil za čas bolniške odsotnosti, odpovednih rokov, in kjer znaša minimalna urna postavka urno postavko minimalne plače.

Zakon o malem delu uvaja obliko dela, za katero večina določb zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb ne velja. Tako npr. tudi ni plačanega letnega dopusta, ni plačanega odmora med delom, ni plačane odsotnosti z dela, ni izobraževanja, ni večjega plačila za nadurno delo, v primeru bolezni te nadomesti nov mali delavec,…… . Vse to in še več je tudi razlog, da delodajalci podpirajo ta zakon.

Vlada RS in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sicer poskušata v javnosti prikazati, da zakon o malem delu v prvi vrsti ureja študentsko delo, da prinaša dodatni zaslužek brezposelnim v višini do 200 EUR mesečno (pozabijo povedati, da samo tako dolgo, dokler brezposelna oseba prejema denarno nadomestila za čas brezposelnosti) ter da se bodo brezposelni in mladi s pomočjo malega dela lažje redno zaposlili. Seveda pa to ni res!

Temeljni namen zakona o malem delu ni zgolj ureditev študentskega dela (če bi to bilo, bi sprejela samo zakon o študentskem delu), temveč je njen glavni cilj uveljavitev najbolj fleksibilne in kapitalu, delodajalcem ugodne oblike dela. Izkušnje iz tujine kažejo, da se je z uvedbo malega dela ukinilo več kot milijon rednih delovnih mest (Nemčija), ki so jih delodajalci nadomestili s t.im. malimi delavci, ki pa ne uživajo skoraj nikakršne delovnopravne zaščite. Zlasti so se mali delavci zaposlovali v storitvenih dejavnostih – trgovini, gostinstvu, predvsem pa so bile prizadete ženske. Velika večina njih si izredno težko najde redno zaposlitev, kar pomeni, da so stalni »ujetniki« malega dela.

Popolnoma enak scenarij se bo odvil tudi v Sloveniji, če bo zakon o malem delu na referendumu potrjen. Iluzorno je namreč pričakovati, da bo malo delo pripomoglo k večjemu rednemu zaposlovanju brezposelnih oseb. Logično je, da si bo delodajalec za opravljanje dela izbral tistega delavca, ki je zanj cenejši in ki ne uživa nikakršnega varstva. To pa je mali delavec. Pri redni zaposlitvi se delodajalcu stroški dela namreč povečajo, večja pa je tudi delovnopravna zaščita redno zaposlene osebe.

Kako pomembna je za Vlado RS uvedba malega dela (čiste izkoriščevalske oblike dela!) v Sloveniji kaže tudi dejstvo, da je Vlada RS prvič v zgodovini samostojne Slovenije sprejela sklep, da za potrebe te referendumske kampanje nameni 100.000 EUR davkoplačevalskega denarja. Popolnoma sprevržena in gnila logika Pahorjeve vlade, ki namesto, da bi ta denar namenila pomoči potrebnim delavkam in delavcem, brezposelnim, raje denar namenja za uveljavljanje interesov delodajalcev in kapitala.

Zaradi tega nasprotovanje malemu delu pomeni nasprotovanje politiki zmanjševanja pravic delavcev, nižanju standarda večine prebivalstva, ohranjanje socialne države in preprečevanje bogatenja elite na račun delavcev. Zato bomo na referendumu glasovali PROTI uveljavitvi tega, za delavce, še bolj pa delavke, nepravičnega zakona.