Kar četrtina Mariborčanov na robu preživetja

V Mariboru je lani pomoč Rdečega križa prejelo 24.800 ljudi, letos pa so potrebe še za 40 odstotkov višje, je v pogovoru za STA povedal sekretar območnega združenja Alojz Kovačič. Vsem ne morejo pomagati. “60 odstotkom ljudi, ki pridejo k nam, uspemo pomagati, 40 odstotkov jih ostane brez pomoči,” je dejal.
Območno združenje Rdečega križa pokriva mestno občino Maribor in enajst lokalnih občin, kar zajema okoli 185.000 prebivalcev. “Razmere na področju socialne problematike na tem območju so zaostrene. Potrebe so v primerjavi z lanskim letom vsaj za 40 odstotkov večje,” je povedal Kovačič in poudaril, da je četrtina Mariborčanov na robu preživetja. Samo ta teden so razdelili 240 prehranskih paketov.

Ljudje, ki prihajajo po pomoč, niso le brezposelni, ampak je v zadnjem letu in pol veliko tistih, ki imajo pokojnino ali plačo, vendar ta ne zadostuje za pokritje življenjskih stroškov. “Razširil se je krog upravičencev, ne le za hrano, oblačila in obuvala, ampak se je v zadnjem času tudi močno povečalo povpraševanje po bivalno-tehnični opremi, kot so stoli, mize, kavči, bela tehnika,” pojasnjuje sekretar.

V zadnjih treh mesecih je izreden pritisk na izplačilo enkratne denarne pomoči. “To je obdobje, ko so poračuni za električno energijo, ko morajo starši nabaviti delovne zvezke za otroke in plačati topel obrok v šoli,” je pojasnil Kovačič.

V okviru skupne akcije Rdečega križa in Karitasa Stopimo skupaj so zbrali 12.200 evrov, ki so jih razdelili socialno ogroženim družinam v višini od 50 do 150 evrov. A to je le kaplja v morje. “Če je poračun elektrike 400 ali celo 900 evrov, je naš prispevek premajhen in problema ne rešuje,” je dejal Kovačič.
V zadnjem letu opažajo tudi porast števila deložacij, ker ljudje niso sposobni plačevati stroškov bivanja. “Stiska je bistveno večja kot kažejo uradne statistike,” je zatrdil Kovačič in kot primer navedel uvedbo nove metodologije na zavodu za zaposlovanje, s katero je iz njihovega registra upravičencev do socialne pomoči izpadlo prek 10.000 ljudi. “Ti ljudje sedaj pritiskajo na civilno družbo, da jim pomaga,” je izpostavil Kovačič.

Kot je dejal, za vse ne morejo poskrbeti, saj nimajo dovolj zalog. “Tragedija je, da smo v letu 2009 imeli približno za 35 odstotkov več razdeljene pomoči kot letos.”
Čeprav se je socialna slika v zadnjih letih, ko je nastopila recesija, poslabšala, od države ali občine niso prejeli več sredstev. Tudi solidarnost ljudi se niža. V akcijah Lepo je deliti in Peljimo jih na morje so na primer zbrali manj kot 20 odstotkov sredstev, ki so jih zbrali lani.

“Praviloma nam pomagajo ljudje, ki so tudi sami potrebni pomoči. Ne uspemo nagovoriti tistih, ki imajo veliko,” je ocenil Kovačič in izpostavil predvsem zavarovalnice in banke, v katere vlagajo tudi “siromaki”, a se te ne vključujejo v humanitarne aktivnosti.

Najbolj žalostne pa so akcije v trgovskih centrih, od koder ljudje vozijo polne nakupovalne vozičke, nimajo pa sočutja do drugih ljudi. V enem od nakupovalnih centrov v Mariboru se je celo zgodilo, da so več kovancev nabrali iz tamkajšnjega okrasnega vodnjaka kot pa na stojnici Rdečega križa.