Od leta 1996 do leta 2008 so delodajalci na račun znižanih socialnih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje privarčevali 6,451 milijard €. Ali povedano še bolj konkretno: Ta kumulativni znesek je glede na podatke SURS enak 17,4 % celotnega BDP v letu 2008.
| 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 |
Prispevki za PIZ, delodajalci (mio €) | 578 | 471 | 433 | 478 | 530 | 589 | 648 | 710 | 767 | 824 | 887 | 943 | 1028 | 1132 |
Prispevki za PIZ, delojemalci (mio €) | 578 | 644 | 726 | 804 | 895 | 999 | 1105 | 1214 | 1314 | 1417 | 1504 | 1598 | 1744 | 1927 |
Razlika v prispevkih delojemalcev in delodajalcev (mio €) | 0 | 173 | 293 | 326 | 365 | 410 | 457 | 504 | 547 | 593 | 617 | 655 | 716 | 795 |
Vir: SURS, nacionalni računi
Medtem pa MDDSZ v gradivu za novinarje ob predstavitvi zadnjega predloga ZPIZ 2 (9.8. 2010) zapiše: Modernizacija pokojninskega sistema v Sloveniji je nujna. Brez spremembe se bo pokojninski sistem v Sloveniji po letu 2020 znašel v hudih težavah. Odhodki pokojninske blagajne bodo tako leta 2020 znašali 12,2 % BDP, leta 2050 pa že 20,5 % BDP.
Skratka – projekcije višine odhodkov pokojninske blagajne v letu 2020 v deležu BDP je za 5,4 odstotkov NIŽJA od višine sredstev, ki so jih delodajalci privarčevali na račun znižanih socialnih prispevkov med 1996 in 2008, če to vržemo v delež BDP za leto 2008.
Če k temu prištejemo še znesek 1,6 milijarde €, ki so ga banke v Sloveniji namenile menedžerskim odkupom (višina vseh posojil, ki so jih v zadnjih letih predvsem domače banke v državni lasti namenile drugim pravnim in fizičnim osebam za financiranje menedžerskih prevzemov (katerih je bilo med leti 2000 in 2008 27) naj bi bila po podatkih člana sveta Centralne banke Boža Jašovića v marcu 2009 okoli 1,6 milijarde €), ki so, kot vemo, bolj kot ne uničevala delovna mesta, kar je v popolnem nasprotju z mantro o povezavi med znižanimi socialnimi prispevki in višjo konkurenčnostjo, dobimo znesek 8, 051 milijarde €, ki je bolj kot ne izpuhtel v zadnjih 15 letih v imenu »konkurenčnosti« in ki je seveda še kako povezan s pokojninsko blagajno.
In če k temu še prištejemo količino neplačanih socialnih prispevkov:
Po najnovejših podatkih o socialnih prispevkih, ki jih je zbrala davčna uprava, je aktivni dolg (torej še izterljivi) za socialne prispevke 31. marca znašal 186.190.755 evrov. V skupnem dolgu za socialne prispevke je bilo konec marca 124.882.821 evrov dolga za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 59.990.984 evrov za zdravstveno zavarovanje, 603.000 evrov za prispevke za zaposlovanje in 713.945 evrov za prispevke za starševsko varnost.
Prispevki za socialno varnost | Aktivni dolg 31.3.2010 |
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje | |
Prispevki za zdravstveno zavarovanje | 59.990.984 |
Prispevki za zaposlovanje | 603.000 |
Prispevki za starševsko varstvo | 713.945 |
SKUPAJ | 186.190.755 |
Skupaj to znese 8,23 milijarde evrov, ki jih je kapital na tak ali drugače način izsilil ZA SVOJE INTERESE. IN PONOVNO SE STROŠEK KAPITALA SKUŠA PREVALITI NA PLEČA DELAVCEV. TOKRAT PREKO POKOJNINSKE REFORME!