Pomembna izboljšava dohodninske ureditve

Po več letnem prizadevanju za odpravo anomalije pri dohodninskih olajšavah za najnižje dohodke, na katero so sindikalisti Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) stalno opozarjali, je ta krivica po besedah izvršne sekretarke ZSSS Andreje Poje končno odpravljena. Z določilom, ki bo začelo veljati z januarjem 2018, se spreminja nepravična ureditev, ki je prizadela veliko zaposlenih: delavec, ki je npr. za las presegel mejo za upravičenost do višje olajšave (tudi ob povišanju bruto plače za en evro, je prejel kar 20 evrov neto nižjo plačo). Ministrstvo za finance (MF) smo več let pozivali k spremembi in odpravi te anomalije med drugim tudi v času kampanje za spremembo definicije minimalne plače in v pogajanjih ob mini davčnih reformah lani in letos. Opozarjali smo, da lahko zaradi izločitve dodatkov iz minimalne plače delavci prejemajo celo manjšo neto plačo kot pred izločitvijo. Sedaj pa nam je uspelo – formula za izračun je popravljena in sicer tako, da »stopnic« med dohodninske olajšavami ni več, olajšave pa so nastavljene linearno.

Prihodnje bitke na področju davkov in prispevkov
Izvršna sekretarka je ob tem opozorila na »prihodnje nove bitke na področju davkov in prispevkov«. MF se priklanja OECD, ki želi v svojem neoliberalnem duhu poseči v delavske pravice. Na MF govorijo že o tem, da bi ukinili neobdavčene zneske za prehrano in prevoz na delo. Funkcionarji ministrstva so člane strokovne skupine MF opozorili, da nobena druga država nima »neobdavčenih zneskov prehrane in prevoza na delo in z dela«, in da bodo pripravili preračune na to temo. Ob tem pa sploh ne govorijo o spremembah plačnega modela, je poudarila Pojetova, izkazujejo le nepoznavanje sistema in želja po nižanju pravic delavcev. Prav tako želijo spremeniti sistem olajšav za vzdrževane družinske člane (te proračunu odnesejo 300 milijonov evrov), na take pavšalne predloge, ki pomenijo bistveno zmanjšanje pravic zaposlenih, pa kot sindikat ne moremo pristajati. Če bi s temi predlogi vztrajali in če bi se ti trendi nadaljevali bi bili sindikati po prepričanju izvršne sekretarke ZSSS za ekonomsko področje prisiljeni v množične demonstracije.

V ZSSS smo tudi zahtevali, da se ponovno prizna sindikalna članarina kot davčna olajšava. Vendar pa imajo tudi tokrat na MF enake izgovore kot do sedaj (tehnologija tega še ne omogoča, na voljo imate pol odstotka dohodnine vsakega zavezanca, ki se za to darovanje odloči). Po našem prepričanju pa je pravi čas za te spremembe, sploh glede na to, da se povečujejo olajšave za študentsko delo in da bi se sindikalna članarina lahko uredila na enak način kot je urejena ureditev olajšav v primeru uveljavljanja vzdrževanih družinskih članov (vsak jih sam sporoči in prijavi Fursu). Kar naenkrat so pozabili, da je bila sindikalna članarina posebna olajšava do ministrovanja Andreja Bajuka in leta 2006, saj je bila potrebna kot dokazilo v pristopnih pogajanjih za EU, da se na ta način krepi zgleden socialni dialog. Ko so nas sprejeli v to druščino, pa »so nam pravico do plačila socialnega dialoga odrekli in jo namenjajo vsem društvom v državi«, je poudarila.

In za konec, ob bok temu, da se stalno premišljuje o dodatnih obremenitvah plač z dodatnimi prispevki, k čemur so naklonjeni tudi nekateri iz sindikalnih vrst. »Osebno mislim, da to ni prav, saj bi to še dodatno obremenilo plače in znižalo neto plače. Ne more se venomer na plečih delavcev in račun njihovih plač reševati težav zdravstvene blagajne, pokojninske blagajne, bank in ostalega v tej državi. Analize tudi kažejo, da največji del obremenitve pri plačah predstavljajo socialni prispevki, ne pa dohodnina in da je večji del bremena pri socialnih prispevkih na plečih delavcev in ne delodajalcev,« je argumentirala svoje stališče..

Ne glede na to, da je OECD povsem neoliberalna inštitucija, so tudi oni v svojem poročilu, pokazali, da struktura davčnega primeža pri samski osebi s povprečno plačo v Sloveniji odstopa navzdol pri dohodnini in prispevkih za socialno varnost delodajalca ter močno odstopa navzgor pri prispevkih za socialno varnost delojemalca v primerjavi s povprečjem članic OECD.

Največji delež k davčnemu primežu v Sloveniji tako prispevajo prispevki za socialno varnost (Slovenija: 77 odstotkov in OECD 62 odstotkov), ne dohodnina. Če primerjamo samo obremenitev z dohodnino, se Slovenija v letu 2016 uvršča na 26. mesto med 35 državami OECD. V stroških dela pomenijo torej prispevki za socialno varnost pri delojemalcu 19 odstotkov in delodajalcu 13,9 odstotkov, medtem ko dohodnina le 9,8 odstotka (davčni primež skupaj znaša 42,7 odstotka). Za primerjavo − pri taki osebi v državah članicah OECD znaša davčni primež znaša 36 odstotkov, od tega prispevki za socialno varnost 22,6 odstotka (prispevki delodajalca 14,4 odstotka in prispevki delojemalca 8,2 odstotka) in dohodnina 13,5 odstotka.