SPOROČILO VLADI: NE DOVOLIMO NEGATIVNIH POSEGOV V MINIMALNE PLAČE

Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na seji 20. septembra 2013 sprejelo naslednje sporočilo Vladi RS v zvezi z minimalno plačo

 

SPOROČILO VLADI: NE DOVOLIMO NEGATIVNIH POSEGOV V MINIMALNE PLAČE

 

V zadnjih dneh smo v Sloveniji priča vse bolj intenzivni politični debati o »posegih v minimalno plačo«, ki naj bi bila posledica pritiskov Evropske komisije.

 

Stvari naj bodo jasne – v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije pod nobenim pogojem ne bomo pristali v kakršen koli negativen poseg v minimalno plačo, tudi če gre za »navodila Evropske komisije”, kot se je včeraj izrazil minister za infrastrukturo Samo Omerzel, saj zniževanje minimalne plače ne more izboljšati konkurenčnost gospodarstva.

 

V nadaljevanju podajamo nekaj konkretnih argumentov v podporo našemu stališču.

 

1. Že trenutni neto znesek minimalne plače je pod mesečnim pragom tveganja revščine

Trenutni bruto znesek minimalne plače je 783,66 evrov oziroma 599,73 evrov neto, kar je manj kot znaša mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo; ta je namreč v letu 2012 znašal 606 evrov na ekvivalentno odraslo osebo na mesec (SURS, 2013).

 

2. Vrsta mednarodnih organizacij opozarja na pomembnost minimalne plače

Vrsta mednarodnih organizacij že kar nekaj časa opozarja, da predstavlja minimalna plača zaščito dostojnega plačila in tudi ustrezne kupne moči. Mednarodna organizacija dela (ILO) je 7. decembra 2012 tako pozvala185 svojih držav članic k sprejetju politike minimalne plače, in sicer kot način za zniževanje revščine in zagotavljanja socialne varnosti za ranljive delavce. Ali kot je povedal generalni direktor ILO Guy Ryder: »minimalna plača pomaga varovati nizko plačane delavce in preprečuje padec njihove kupne moči«.

Tudi Poročilo ILO o plačah 2012 / 2013  ne pozabi omeniti Globalni pakt o zaposlovanju (Global Jobs pact), kjer se spodbuja vlade, da »upoštevajo tudi možnost  minimalne plače, ki lahko znižajo revščino in neenakost, povečajo povpraševanje in doprinesejo k ekonomski stabilnosti«.

 

3. Minimalna plača ne sme biti pod pragom dostojnega plačila

Odbor neodvisnih strokovnjakov, ki svetuje o implementaciji Evropske socialne listine, je že leta 1977 kot »prag dostojnega plačila« priporočil 68 odstotkov povprečne plače. Kasneje je to mejo dopolnil tako, da neto minimalna plača ne bi smela biti nižja od 60 odstotkov neto povprečne plače (Eurofound, 2004). V Sloveniji smo resnično tik nad slednjo mejo (60,6 %), medtem ko smo v primeru prve definicije (68 odstotkov povprečne plače) daleč pod to mejo.

 

4. Negativni posegi v minimalno plačo imajo negativne posledice

Ne pozabimo na Grčijo, kateri je vsem znana trojka februarja lani »predlagala« znižanje minimalne plače za 22 odstotkov, osebam starim do 25 let celo za 32 odstotkov. In kako je ta ukrep »zagnal« grški trg dela? Februarja 2012 je bilo v Grčiji 1,077 milijona brezposelnih oseb. Februarja 2013 jih je bilo 1,305 milijona (EUROSTAT).

 

5. Minimalne plače navzdol, plače menedžerjev navzgor?!

Po raziskavi kadrovske agencije Pedersen&partners je povprečni direktor srednje velikega podjetja v Sloveniji v letu 2012 zaslužil 157.800 evrov bruto. Glede na leto 2011 so se njihovi zaslužki v povprečju okrepili za 3,6 odstotka.

Po podatkih Statističnega urada RS se je stopnja tveganja revščine v delovno intenzivnih gospodinjstvih, tj. v takih, v katerih so bili vsi odrasli člani delovno aktivni, in pri delovno aktivnih osebah glede na leto prej zvišala (SURS, 2013).

 

6. Plačna politika ni del skupne politike Evropske unije

Politiki v Sloveniji se pri »debati« o zniževanju minimalne plače sklicujejo na »navodila Evropske komisije«. Priporočila Sveta za Slovenijo za leto 2013 resda med drugim zapišejo, da je treba »zagotoviti, da plačna politika, vključno z minimalno plačo, podpira konkurenčnost in ustvarjanje delovnih mest«. A pri tem vsi skupaj pozabijo omeniti, da je v pogodbi o delovanju Evropske unije v petem odstavku 153. člena eksplicitno zapisano, da plače niso del skupne politike Unije.

 

Na osnovi zadnjih dogajanj okoli minimalne plače, kjer so se v delu javnosti celo pojavljale ideje o ukinitvi minimalne plače, v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zato sporočamo naslednje:

 

  1. 1)V obrambi ustrezne višine minimalne plače bomo uporabili prav vsa sindikalna sredstva.
  2. 2)O »navodilih Evropske komisije” na področju minimalne plače v Sloveniji bomo nemudoma obvestili Evropsko konfederacijo sindikatov, s katero bomo skupaj zahtevali takojšnje pojasnilo evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna in evropskega komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszla Andorja.

 
mag. Dušan Semolič,
predsednik ZSSS