Vloga in pomen sindikata na splošno

Ustava Republike Slovenije je Slovenijo opredelila kot demokratično, pravno in socialno državo. Te temeljne opredelitve izhajajo iz človekovih pravic in temeljnih svoboščin in se nanje opirajo.

Socialno-ekonomske pravice so pomemben del človekovih pravic in svoboščin in so se razvile iz njih. Toda socialno ekonomske pravice niso vnaprej zagotovljene in varovane z ustreznimi pravnimi in drugimi instrumenti in normami; te pravice si morajo delavci izboriti – v parlamentu, v družbah in zavodih, na delovnih mestih. Demokratičnosti, zakonitosti in socialne varnosti ni mogoče meriti s količinami ustavnih in zakonskih določb, temveč z njihovim uresničevanjem.

Tu igra pomembno vlogo sindikat, ki mora s svojim delovanjem soustvarjati razmere, v katerih bodo ustavne določbe prenesene v takšno zakonodajo, ki bo omogočala socialno-ekonomske pravice na zadovoljivi ravni, in v katerih bo zagotovljeno izvajanje takšne zakonodaje.

Socialno-ekonomske pravice najučinkoviteje varujejo le delavci, ki se sindikalno organizirajo in ki sindikat uporabijo kot sredstvo za varovanje svojih pravic. Sindikati morajo na vseh ravneh svoje organiziranosti, od delovnega mesta pa do državne ravni, učinkovito usklajevati in varovati interese članov, sindikalni zaupniki in funkcionarji pa morajo biti strokovno usposobljeni za svoje delovanje.

Najpomembnejše področje delovanja sindikata je varovanje in izboljševanje socialno-ekonomskih pravic članov, in sicer po demokratični parlamentarni poti. Pri tem sindikati koristijo vse načine in sredstva, ki jim jih dajejo ustava, zakonodaja, mednarodne konvencije in mednarodni sporazumi.

Gmotni in socialni položaj članov sindikata – zaposlenih, brezposelnih in upokojenih – morajo varovati vsi socialni partnerji – država, delodajalci in sindikati. Zato je ena od temeljnih nalog sindikata usklajevanje interesov članov z interesi delodajalcev in interesi države, in sicer s sporazumevanjem in dogovarjanjem. Sindikati to nalogo uresničujejo kot socialni partner v ekonomsko socialnem svetu, saj je socialno partnerstvo najbolj demokratičen način usklajevanja interesov. Ekonomsko-socialni svet mora zagotavljati tudi učinkovito uveljavljanje v njem usklajenih interesov socialnih partnerjev in vlade, dogovor v ekonomsko-socialnem svetu pa mora zavezovati vse v njem delujoče socialne partnerje in vlado. Sindikat si prizadeva, da bodo vsi dogovori v ekonomsko-socialnem svetu upoštevani tudi pri sprejemanju odločitev v parlamentu ter da bodo med socialnimi partnerji dogovorjeni in usklajeni interesi prevladali nad interesi političnih strank.

Reprezentativni sindikati imajo tudi odločilen vpliv na sklepanje socialnih sporazumov, pravico kandidiranja svojih predstavnikov v organe soupravljanja v družbah, omogočeno jim je tudi, da s svojimi predstavniki sodelujejo in vplivajo v Državnemu svetu R Slovenije, v skupščini in upravnem odboru Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, Zavoda za zaposlovanje RS, v Svetu RTVS in v drugih institucijah na državni in lokalni ravni.

Poleg vsega navedenega sindikat sodeluje pri urejanju zaposlovanja in brezposelnosti, v reformi pokojninskega zavarovanja, reformi invalidskega zavarovanja, pri davčni reformi, pri urejanju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, na področju varnosti in zdravja pri delu itd. Prizadeva si za zdravo in varno delovno okolje delavcev, za skrajševanje tedenskega delovnega časa, za odpravo nočnega dela, za omejitev sklepanja delovnih razmerij za določen čas, za pravno varnost delavcev, aktivno politiko zaposlovanja, večjo skrb za invalide, humanizacijo dela, ter za ustrezno davčno politiko, ki ne bo siromašila delavca.