…nekaj gnilega je v deželi tej…

Dogajanja okoli stečaja podjetja Prevent Global in Prevent Avtomobilski deli so naravnost nepojemljiva. Neposredno je ogroženih 1260 zaposlitev. Poleg tega stečaj omenjenih družb posredno ogroža še 1490 delovnih mest v drugih hčerinskih podjetjih v Sloveniji in tujini. Za tiste, dandanes žal že skoraj redke ljudi, ki še verjamemo in razumemo pomen besed pravičnost, poštenost, solidarnost, so takšne novice naravnost nepojmljive, grozljive in nedopustne.

A se sploh še kdo vpraša, kako je dopustno v 21.stoletju, da nekdo, ki »ima svoje delavce rad« in jih pošilja na Rdeči križ, medtem ko jim ne plača za njihovo pošteno opravljeno delo in zato ne odgovarja ? A ni to dejansko kraja ?

Zakaj se dopuščajo primeri, ko delodajalci na plačilni listi obračunajo prispevke, tudi kredite odštejejo delavcem. Tega denarja pa delodajalec ne nakaže in banke pošiljajo opomine ljudem, da nimajo poravnavnih obveznosti. Zaključimo lahko, da je delodajalec ta denar dejansko ukradel. In kdo kaj naredi ?

Se morda vpraša kdo, kako je možno, da se ustanavljajo podjetja, kjer direktorji sami s seboj podpisujejo sporazume o prevzemu delavcev iz firme A, katere direktor je, v firmo B katere direktor je, in da ima firma B blokiran račun zaradi neplačila prispevkov ? Kako se ljudje lahko sploh počutijo, ko so seznanjeni s temi dejstvi, delodajalec pa jim odpove pogodbe s ponudbo nove pogodbe in v kolikor v 15 dnevih ne podpišejo, ostanejo brez odpravnine in brez vseh pravic na zavodu. In kdo lahko tem ljudem sploh pomaga ? Sindikat po svojih najboljših močeh, vendar pristojnosti in moč sindikata se konča, ko bi morale nastopiti institucije, ki jih v tej državi nenazadnje plačujemo davkoplačevalci, pa te institucije svoje delo opravljajo nezadostno.

Kako se lahko dogaja to, da v določenem podjetju v Mariboru 15 let niso prejeli regresa za letni dopust ? Pred kratkim smo izvedeli še za eno drugo podjetje, da delavci 5 let niso prejeli regresa. Ljudje več ne upajo govoriti, ljudje so popolnoma prestrašeni, saj se jih sistematično ustrahuje, celo ponujajo jim 30 % stimulacije, če se izčlanijo iz sindikata. Zanima me, kako dolgo bo teh 30 % stimulacije trajalo, preden bodo spet prišli na sindikat po pomoč, z polno »malho« problemov.

Po podatkih urgence ptujskega zdravstvenega doma je bilo od 19. maja do 26. julija letos v vročih dnevih k njim urgentno pripeljanih 17 pacientk, delavk Boxmarka. Vzrok so bile slabosti in dehidriranost na delovnem mestu. Najhuje je bilo 16. julija, ko je bilo treba v omenjenem kidričevskem podjetju opraviti kar 6 nujnih intervencij ekipe z dežurno zdravnico ptujskega zdravstvenega doma. Neuradno smo izvedeli, da je navodilo delodajalca, da si naj ne drzne kdo klicati reševalcev, naj po ljudi pridejo svojci, saj naj bi morebitno reševalno vozilo »metalo slabo luč« na podjetje.

Invalidsko podjetje Curatoris – delavci so bili poslani na čakanje, ostali so brez junijske plače, velika verjetnost je, da tudi julijske ne bo in še kakšne naprej ne, saj nam vodstvo leporeči v dopisu in odgovarja, da čakajo na soglasje Vlade RS, ker so invalidsko podjetje, da lahko nato uvedejo stečaj. A se bo morda tudi tukaj zataknilo pri plačilu predujma ? Medtem ko nekateri dopustujejo na Brionih in še kje, ti ljudje ne vedo, kako bodo plačali položnice,kako bodo plačali kredite, kako bodo kupili otrokom zvezke, ko bo prišel 1.september. Ljudje nimajo plačanega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, plačati si ga morajo sedaj sami. Od kod ?

Delavke v Muri, ki npr. šivajo obleke HUGO BOSS. Za celi mesec dela dobi plačo, ki je v principu skoraj enaka ceni 1 obleke v trgovini.

Kako je dopustno, da že na dan 1.7. tekočega leta imajo delavke v določeni družbi več kot 200 nadur. Da delajo po 16 ur na dan ? Kako je dopustno, da so delavke, ob prehodu iz ene poslovne enote v drugo morale podpisati izjavo, da se odpovedujejo 200 naduram ? To je kršenje določb Zakona o delovnih razmerjih, na njih pa se vrši pritisk in kričanje, »če vam kaj ne paše, idite drugam, boste dobile odpovedi«, itd. Kje je nadzor ? Kljub obvestilu inšpektorata za delo, nadzora še ni bilo, traja od 2-3 mesece, ker so baje tako blazno zasedeni. Pa še dejstvo, da se izvajajo več ali manj napovedani nadzori je žalostno, saj se tudi na tak način dopušča čas, da se določene stvari pravočasno »pometejo pod preprogo«. Vsaj na papirju, večina ljudi pa se boji govoriti, ker se boji za svojo socialno varnost.

Naj naštejem še kakšen primer, kako država ne deluje, kako nadzor ne obstaja:

družba je zaposlovala starejšega delavca 9 let po pogodbah za določen čas. Med trajanjem tega delovnega razmerja ima delavec v delovni knjižici vpisano enoletno prekinitev delovnega razmerja pri delodajalcu in je za to dobo v delovni knjižici vpisana kot delodajalec družba – agencija za posredovanje delavcev drugemu uporabniku. Delavec je tudi to vmesno leto opravljal enako delo v istem prostoru za istega delodajalca, ki pa mu je bil formalno samo »posojen« zato, da se je prekinilo zakonsko dopustno obdobje, za katerega je dovoljeno sklepati pogodbe za določen čas.
Delavka se je poškodovala na delu pri delodajalcu in je po zaključenem zdravljenju na zavarovalnico, pri kateri ima delodajalec zavarovano odgovornost, naslovila odškodninski zahtevek. Delodajalec ji je zagrozil, da ji bo izdal odpoved pogodbe o zaposlitvi, če odškodninskega zahtevka ne umakne. Ker ga ni želela umakniti, je prejela odpoved iz poslovnih razlogov.
Delavka je bila 6 mesecev neprekinjeno v bolniškem staležu. Preden se je vrnila na delo, je prejela redno odpoved iz poslovnih razlogov zaradi zmanjšanja števila izvajalcev na njenem delovnem mestu. Delodajalec ni bil dolžan uporabiti kriterijev za ocenjevanje delavcev, delavce pa je odpuščal glede na njihov odnos do dela in odnos do sodelavcev. Smiselno bi bilo torej razumeti, da je delavko z odpovedjo kaznoval za bolniški stalež.
v družbi XYZ so delavci bili 4 mesece brez plač. V vmesnem času je delodajalec vidno odnašal premoženje iz te družbe. Revizija davčne inšpekcije RS je v družbi opravila nadzor, in ugotovila, da je bilo izkazovana vrednost premoženja cca. 5 mio EUR, dejanska vrednost premoženja pa je bila samo 400.000 EUR. Davčna uprava RS bi po uradni dolžnosti morala vložiti kazenske ovadbe in preprečiti takšne zadeve. Zgodilo se ni nič. Delavci so iz obupa in zaradi socialne stiske podali izredne odpovedi. Istočasno so delavci sami predlagali tudi stečaj in v predlogu prosili tudi Minstrstvo za delo da zadevo obravnava prioritetno, saj je bil rok, v katerem bi se še dalo izpodbijati sporne posle. Stečaj je bil uveden 2 meseca po izteku tega roka.
Ali je kdo preveril, koliko ljudi na primer v javni upravi ima polne pogoje za upokojitev, medtem ko univerzitetno izobraženi mladi ljudje, z znanjem jezikov, dobrim znanjem računalništva, voljo, elanom, idejami, tudi pri 30 letih starosti in več, čakajo na prvo zaposlitev na Zavodu za zaposlovanje ?

Skorajda lahko zaključimo, da kapitalizem dejansko ni nič drugega kot drugo ime za sužnjelastništvo, fevdalizem, ipd. Kako so se takšne družbene ureditve, ki so tako močno razslojevale ljudi končale, nas lahko uči zgodovina. Pa si tega resnično želimo ?

Zagotovo ne. Vendar v tem trenutku, očitno vsi, ki imajo možnost in predvsem moč kaj spremeniti na bolje, drugače, preprečiti krivice, tega ne vidijo, nočejo videti in bodo »sekali gordijske vozle« ne glede na vse posledice. A se ne zavedajo, da imajo vsi ti gospodje, največjo odgovornost ravno do ljudi. Do ljudi, ki so jih volili, v dobri veri in zaupanju, prepričanju, da se bo kaj spremenilo. Spreminja se, žal, dnevno na slabše. Vedno več krivic se dogaja, vedno več ljudi je v neopisljivi stiski in nikjer ni na obzorju neke svetle točke, ki bi dajala upanje in prepričanje v to, da bo lahko bolje. Kapital in interesi meljejo, brezkompromisno….dokler bo to mogoče. Zgodovina se ponavlja, pravijo, žal se ljudje iz tega nič ne naučimo.

In ti gospodje, pozabljajo na svojo odgovornost, ko prihajajo z idejami, da bi zmanjšali odpravnine, da bi npr. delavec po 30 letih delovne dobe dobil cca 4500 EUR odpravnine, brez dela pa bo prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, kjer bo prejemal nadomestilo, kakršno bodo mu pač odmerili. Istočasno pa bodo gospodje, o katerih govorim, ko ne bodo ponovno izvoljeni po 4 letih, prejemali še eno leto nadomestilo svoje poslanske plače. Nekaj je resnično hudo narobe v naši državi.

Obljube, ki smo jih poslušali so bile, da bomo »nova Švica«, da bomo sedaj v EU in da bomo država bogatašev. Res ? Res smo v Evropski uniji, res je, da smo podpisali Evropsko socialno listino, ki nas obvezuje. Politiki so polnih ust, da je Slovenija del razvite Evrope, toda lastniki podjetij v Nemčiji, Franciji … si ne dovolijo tako poniževati svojih delavcev kot se to počne v Sloveniji. V Sloveniji je očitno res najpomembnejši kapital, pozablja pa se na delavca, na sočloveka. Sedaj smo na poti, da postanemo država revežev, medsebojni odnosi in kultura odnosov pa je postala hujša in bolj pokvarjena kot včasih na »divjem zahodu«. Toda – dokler ne prenesemo načel, obljub v življenje, niso načela in obljube nič drugega kot samo besede.

Neprestano dvigovanje trošarin nas je privedlo do tega, da vse več ljudi hodi po nakupe v Avstrijo, saj so izračunali, da jih enak nakup v Sparu v Avstriji, stane cca 30-40 % manj kot pri nas. Enako velja za gorivo, saj vse več ljudi hodi po gorivo preko meje, ker je ceneje.

Neprestano poslušamo »velike besede« namenjene mladim, kako je potrebno varčevati. Nihče pa ne pojasni, od kod naj mladi varčujejo, ko morejo nekateri tudi od študentskega dela reševati in pomagati brezposelne starše.

Nenazadnje, kje je obljubljeni »grozeči« nadzor študenstkih napotnic, ko pa poznamo primere, ki se dogajajo v več podjetjih, ko npr. Marija Krajnc dela na napotnico študenta Janeza Novaka ?

A nima država dovolj instrumentov in institucij, da se takšne zgodbe ne bi smele dogajati in bi se morale takšne krivice preprečevati, odgovorni pa odgovarjat ? Kazenski zakonik določa kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost. Zakaj še nihče ni bil obsojen za takšna ravnanja v naši državi ? Večno poslušamo ene in iste besede, večno metanje peska v oči, blagajne so prazne, itd. Zakaj država že enkrat ne obdavči bogatih ? Zakaj ne ustrezno prerazporediti denarja, ki ga je več kot očitno dovolj. Za nekatere pač. Problem je transparentnost in interesi. Pa se spet lahko vrnemo na začetek, problem nadzora, volje, pripravljenosti in egoizma. Dostojanstvo ljudi je do konca poteptano. Tragično !

Beremo lahko o tem, da je Bill Gates uspel prepričati, da se bo 40 ameriških miljarderjev darovalo polovico svojega premoženja za dobrodelne namene. Če je taka človekoljubna poteza možna v eni najbolj kapitalističnih držav na svetu, potem sem prepričan da je možno doseči to tudi kje drugje. Upam, da tudi pri nas.

Največji problem pa je neizpodbitno dejstvo, da je vse preveč ljudi popolnoma izgubilo občutek za sočloveka. V upanju, da bo kdo v teh vrsticah našel tudi kakšen del sebe in podobnega razmišljanja bom zaključil z besedami, ki sem jih nekje zasledil: »Največji dar človeku je sočlovek. Biti človek s človekom čisto zares, brez mask in poz, da srce začuti srce, dlan poboža tvojo/mojo roko, biti tu in zdaj, zaupljiv, da je vse prav, kot je … Si lahko damo kaj dragocenejšega?«.

Z odličnim spoštovanjem,

Gregor Cerar, univ.dipl.prav.

sekretar ZSSS, območne organizacije Podravje in Koroška